Zaznavanje drevesa namizja najprej zahteva predhodno obdelavo vhodne slike, da se zmanjša vpliv osvetlitve, ozadja in šuma slike na rezultate zaznavanja. Ker imajo drevesa namizij običajno razmeroma očitne barvne in obrisne značilnosti, je mogoče pridobljeni sliki predhodno spremeniti velikost in odstraniti šum, nato pa je mogoče izbrati ustrezen barvni prostor za analizo na podlagi dejanskega prizora. Predhodna obdelava lahko poudari razlike med namiznim drevesom in okoliškim namizjem, stenami in drugimi elementi ozadja, kar zagotavlja jasnejšo osnovo za naknadno ekstrakcijo ciljne regije.
Po predhodni obdelavi slike je treba zaznati in identificirati območje, ki vsebuje drevo namizja. Med zaznavanjem je mogoče združiti barvne značilnosti, značilnosti oblike in prostorsko lokacijo tarče za filtriranje območij, za katera obstaja sum, da vsebujejo namizna drevesa. Če se uporabi algoritem za zaznavanje objekta, je mogoče podatke o lokaciji in kategoriji cilja pridobiti neposredno prek usposobljenega modela zaznavanja, določen obseg drevesa namizja na sliki pa je mogoče določiti z uporabo omejevalnih okvirjev. Pri lažno pozitivnih ali lažno negativnih rezultatih med zaznavanjem se lahko za nadaljnjo obdelavo uporabijo metode, kot sta prag zaupanja in ne-maksimalna supresija, da se izboljšata natančnost in stabilnost rezultatov zaznavanja.
Končno je treba rezultate zaznavanja analizirati in izdati, učinek zaznavanja pa je treba ovrednotiti glede na dejanske zahteve aplikacije. Učinkovitost algoritma je običajno mogoče oceniti z metrikami, kot so natančnost, priklic in lažno pozitivna stopnja, hkrati pa opazovati njegovo učinkovitost zaznavanja pri različnih pogojih osvetlitve, okluzije in ozadja. Če rezultati zaznavanja pokažejo težave z netočno lokalizacijo cilja ali nestabilnim prepoznavanjem, so potrebne nadaljnje prilagoditve metod predhodne obdelave slike, parametrov modela ali podatkov o usposabljanju. Z nenehnim optimiziranjem postopka zaznavanja je mogoče izboljšati zanesljivost zaznavanja namiznega drevesa, kar mu omogoča prilagajanje bolj zapletenim okoljem uporabe v realnem svetu.